e-pošta (naročanje): rezervacija.pregled@siol.com | GSM: 040 653 682 (pon - petek: 15h - 18h)| Telefon: 059 958 842 (tel. tajnica)|  Fax: 059 988 100





Kaj je krvni tlak ?

 
V najbolj osnovnem pomenu je krvni tlak tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Sistolični, "zgornji", krvni tlak, je tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje. Diastolični, "spodnji", krvni tlak, je tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva in se pripravlja na naslednji iztis krvi v žilje. Krvni tlak Izrazimo v  milimetrih živega srebra (mm Hg).  Normalne vrednosti in povišane vrednosti, ki pomenijo različno stopnjo hipertenzije in s tem povezano ogroženost za nastanek  prizadetosti različnih organov, so navedene v tabeli (povzeto po standardih Ameriškega združenja za srce).

Ukrepi na podlagi meritev, ki jih opravite sami (t.i. samomeritve) morajo biti izvedeni v skladu z dogovorom z zdravnikom. Nikoli ne prirejajte zdravil, ki so vam predpisana brez, da se bi posvetovali z vašim zdravnikom.



To so stara priporočila oz. priproročila, ki jih uproabljamo v Sloveniji pri opredeljevanju zapletov, ki nastanejo kot posledica arterisjke hipertenzije.

Pred kratlkim so izdana nova, ameriška priporrčila, ki zaostrujejo meje za opredelitev arterijske hieprtenzije s pomočjo 24-urnega merjenja krvnega tlaka. Te vrednosti sedaj upoštevamo tudi pri orpedeljevanju artrijske hipertenzije v naši ambulanti, saj so v literaturi navedeni zadostni dokazi za to. V naslednji tabeli so prikazana ta nova priororčila glede mejnih vrednosti pri oceni aretijske hipertenzije (dodana za primerjavo so tudi stara priproročila). 


 
Nova priporočila predlagajo intenzivno zdravljenje in ureditev krvnega tlaka s spremembo življenjskega stila in z zdravili na vrednosti, ki so nižje od 130/80 mmHg. To opredeljujejo s tem, da je zlasti v zadnjem času narejenih veliko študij zdravljenja arterijske hipertenzije v populaciji starejših oseb. 

Vrednosti krvnega tlaka, ki jih sedaj uporbljamo v naši ambulanti v sklopu 24 urnega merjenja, so navedene v naslednji tabeli, prav tako tudi vrednosti krvnega tlaka pri samomeritvah ali meritvah v ambulanti (po zadnjih ameriških priproročilih)


 

Katera vrednost izmerjenega krvnega tlaka je pomembnejša - sistolični krvni tlak ali diastolični krvni tlak ?


Obe vrednosti sta pomembni. Zgornji (sistolični) krvni tlak pomeni tlak med krčenjem srčne mišice, spodnji (diastolični) pa v pavzi pred naslednjim krčenjem mišice .  Kaj lahko storimo sami  za boljše uravnavanje svojega ​​krvnega tlaka ? Za optimalno uravnavanje krvnega tlaka ni potrebno veliko truda. Že majhne spremembe  vašega načina življenja lahko pozitivno vplivajo na normalizacijo krvnega tlaka. Npr.: Telesna vadba: bodite bolj aktivni, namesto vožnje z dvigalom, hodite po stopnica,  itd. Prehrana: uživajte hrano z malo maščobami,  z nizko vsebnostjo kuhinjske soli. Kalij lahko nadomestite z naravnim kalijem, ki ga vsebujejo banane, korenje, itd.  Razvade: opustite kajenje in prekomerno pitje alkoholnih pijač. Stres, je normalen spremljevalec v življenju, vendar ga poskušajte zmanjšati. Povečan stres močno  vpliva na vaš krvni tlak in delovanje srca in krvnih žil. Sprostite se v naravi, z jogo, itd. Nadzorujte krvni tlak tudi doma (ne samo občasno ob obisku pri zdravniku). Redno merjenje krvnega tlaka je tudi pomembna informacija vašemu zdravniku, ki bo pravočasno zaznal spremembe, ki jih je potrebno zdraviti tudi z zdravili.
 

Kaj lahko stori zdravnik v primeru zvišanega krvnega tlaka ?


Zdravnik poseže po zdravilu, kadar kljub našemu upoštevanju navodil za zdravo življenje, krvni tlak ni normalen. Kadar pa je tveganje za razvoj bolezni srca in žilja veliko, pa se za zdravilo zdravnik odloči v dogovoru z vami že prej. Katero zdravilo je za vas primerno, bo presodil vaš zdravnik po kliničnem pregledu in tehtnem premisleku. Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal, morda pa bo predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo. Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno, kajti le tako bomo vzdrževali normalne vrednosti krvnega tlaka. Kako dolgo traja zdravljenje zvišanega krvnega tlaka ? Zdravljenje visokega krvnega tlaka traja vse življenje. Krvni tlak, ki ga želimo doseči pri večini bolnikov s povišanim krvnim tlakom, je tlak z vrednostmi pod 140/90mmHg. Pri posebno ogroženih skupinah bolnikov z dvema ali več dejavniki tveganja pa je želeni krvni tlak še nižji (npr. pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki jih možni zapleti na srcu in ožilju še posebno ogrožajo, je želen krvni tlak 120/80mmHg).
Zvišan krvni tlak se lahko dandanes zelo uspešno zdravi, saj je na voljo veliko učinkovitih in varnih zdravil. Delujejo na zelo različne načine. To omogoči zdravniku, da ustrezno bolnikovemu stanju izbere primerno zdravilo ali pa se odloči za kombinacijo več zdravil. Večina bolnikov potrebuje za doseganje ustrezne vrednosti krvnega tlaka dve ali več zdravil. Zdravilo se običajno uvede postopoma. Odmerek zdravila se počasi povečuje in prilagodi tako, da z njim dosežemo ustrezen krvni tlak. Kaj storiti, če se krvni tlak kljub rednemu jemanju zdravil ne zniža? Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal ali pa predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo. Ni vedno lahko že v prvem poskusu ugotoviti, katero zdravilo je najustreznejše za določenega bolnika. V času izbire ustreznega zdravila je zelo pomembno redno hoditi na priporočene kontrolne preglede k svojemu zdravniku. Tako je najbolj varno mogoče spremljati učinkovitost zdravljenja in pojavljanje neželenih učinkov zdravljenja.


 


Kaj, če se zaradi zdravil krvni tlak močno zniža?


Če se bolnik ob nizkem krvnem tlaku dobro počuti, ni razloga za zaskrbljenost. Zdravnika je potrebno opozoriti le v primeru, ko nizek krvni tlak povzroča težave, kot so vrtoglavica, splošna oslabelost, zaspanost in utrujenost.
 

Kako lahko sam merim krvni tlak ?


Krvni tlak merimo z različnimi merilci (živosrebrni sfigmomanometer, manometer na pero ali pa z elektronskimi merilci). Princip delovanja vseh je podoben. Manšeto, ki je povezana z merilcem, ovijemo okrog nadlahti, jo napihnemo in ob počasnem spuščanju zraka iz manšete (približno 2 mm Hg v eni sekundi) s slušalkami poslušamo tone nad arterijo v komolčni kotanji. Ko tone zaslišimo, odčitamo sistolični krvni tlak, ko pa jih ob nadaljnjem spuščanju zraka iz manšete ne slišimo več, odčitamo diastolični krvni tlak. Pri elektronskih merilcih slušalk ne potrebujemo, saj ima aparat v manšeti že vgrajeno slušalko (oscilometrična meritev).
 

Kaj je oscilometrična meritev ?


Elektronski merilec ne potrebuje slušalke, saj ima le-to vgrajeno. Taka slušalka zazna vibracije krvi, ki kroži po žili in pretvori izmerjeni signal v digitalno številko.
 

Ali so meritve z digitalnimi aparati, kjer se meri krvni tlak na nadlahti ali nad zapestjem različne ?


Ponudnikov tovrstnih merilcev je veliko. Proizvajalec mora navesti točnost meritev in morebitna odstopanja. Velikost izmerjenega krvnega tlaka je glede na lokalizacijo različna. Pomembno je, da vedno na enak način merimo krvni tlak. Posvetujte se tudi z vašim zdravnikom glede samomeritev krvnega tlaka. Vaš zdravnik bo tudi preveril pravilnost meritev z vašim aparatom.
 

Kaj storimo pred in med merjenjem krvnega tlaka ?


Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo. Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo podprta in mišice sproščene. Meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. Ponavadi je druga meritev manjša od prve, kar je povsem normalno. Krvni tlak normalno neprestano niha; že ob manjšem razburjenju je lahko večji.
 

Ali doma izmerimo drugačne vrednosti krvnega tlaka, kot nam ga izmeri zdravnik v ambulanti ?


Da, ponavadi bodo meritve krvnega tlaka različne. Krvni tlak se preko dneva stalno spreminja. Praviloma je v času počitka nižji, v aktivni fazi delovanja višji. Proti jutru, tik pred prebujanjem, je ponavadi višji, kot v času globokega spanja. Na spremembo krvnega tlaka vpliva tudi prehranjevanje, pitje tekočin, fizična aktivnost.  Prav tako je ob obisku pri vašem zdravniku lahko krvni tlak višji, kot ga izmerite doma, kar imenujemo »učinek bele halje«.  
 

Kaj je »učinek bele halje«?


Učinek bele halje je navidez nenadzorovan krvni tlak in je prisoten pri več kot četrtini bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki imajo ob kombiniranem zdravljenju na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka krvni tlak nenadzorovan. Učinek bele halje je nekoliko pogostejši pri ženskah in bolnikih z nižjimi izhodiščnimi vrednostmi krvnega tlaka.


Ali je lahko meritev krvnega tlaka različna, če krvni tlak izmerimo na levi ali desni roki ?


Izmerjene vrednosti krvnega tlaka so običajno za nekaj mmHg višje na dominantni roki. To niso pomembne razlike. Če izmerjene vrednosti na obeh nadlahteh odstopajo od minimalnih sprememb, se posvetujte s svojim zdravnikom, ki bo preveril meritvi na obeh nadlahteh.


Ali obstaja možnost, da namesto občasnih meritev merimo krvni tlak daljše obdobje, pa ni potrebno, da smo sprejeti v bolnišnico ?


Krvni tlak lahko merimo tudi na tak način, da imamo npr. 24 ur nameščeno manšeto na nadlahti, s posebnim aparatom pa lahko tako v času aktivnosti, kot v času počitka, v prej nastavljenih intervalih, aparat izmeri krvni tlak. Aparat je majhen, običajno nameščen okoli pasu in vas pri dnevnih opravilih ter v času počitka ne ovira. Zdravniku je taka informacija še posebno pomembna, saj tako lahko odkrije predvsem t.i. nočno hipertenzijo, ki jo ni možno zaznati s samomeritvami. Poleg tega lahko s pomočjo takega aparata potrdimo t.i. »učinek bele halje" in pa zaznamo t.i. labilno hipertenzijo (npr., ko se nam zdi, da ob sicer vsakodnevnem življenjskem slogu nastopi nejasna vrtoglavost, občutek tiščanja v glavi, prehodni glavoboli, občutek, kot da smo na ladji, je za to lahko vzrok tudi prehodno povišan krvni tlak). Prav tako pa je takšno merjenje krvnega tlaka lahko tudi pomembna informacija vašemu zdravniku ali je krvni tlak optimalno urejen in ali je potrebno spremeniti zdravila, ki jih prejemate.
 

Kaj je 24 urno merjenje krvnega tlaka ?


V vsakdanji klinični praksi se pogosto srečujemo z bolniki z visokim krvnim tlakom: z bolniki, ki imajo kljub zdravljenju visok krvni tlak, in pa z bolniki, pri katerih visok krvni tlak odkrijemo na novo. Ambulantne meritve krvnega tlaka so standard, v veliko pomoč pri odločitvi o nadaljnjem zdravljenju so lahko domače meritve krvnega tlaka, vendar pa je v določenih primerih pri odločitvi za nadaljnje ukrepanje smiselno opraviti še 24 - urno merjenje krvnega tlaka. S tem pridobimo profil vrednosti krvnega tlaka zunaj zdravstvene ustanove, kar nam omogoča prepoznavanje posameznikov, pri katerih je prisoten učinek bele halje. Meritev nam daje podatke o krvnem tlaku skozi 24 ur, kar omogoča pridobitev podatkov o variabilnosti krvnega tlaka, podatke o nočnih vrednostih krvnega tlaka in nočnem padcu krvnega tlaka, omogoča prepoznavo različnih vzorcev krvnega tlaka (npr. izolirana sistolična hipertenzija, odsotnost nočnega padca krvnega tlaka), kar je lahko pomembno pri obravnavi bolnika z arterijsko hipertenzijo.
 

Kakšen je aparat za 24- urno merjenje krvnega tlaka ?

 
Aparat je za bolnike prijazna naprava, meritve so neboleče in povsem nenevarne. Aparat zaradi svoje majhnosti in lahkosti bolniku ni v napoto. Naprava je v bistvu majhen računalnik, ki glede na nastavitve pogostnosti ponavlja meritve krvnega tlaka in jih shranjuje. Tak odličen aparat je tudi NOVACOR QUTTROLTER, ki je zanesljiv in lahke ter pri vsakdanji aktivnosti bolnika ne ovira. Posebnost tega aparata je tudi ta, da ni potrebno beleženje aktivnosti, kar je pomembno pri drugih tovrstnih aparatih, kjer mora bolnik skrbeti, da pravočasno zabeleži svojo aktivnost (npr. hojo, itd.).


 

novacor 01

novacor 03

novacor 04

novacor 05

boso - 24 H rr

Ali 24 – urno merjenje krvnega tlaka lahko napove zaplete zaradi zvišanega krvnega tlaka ?


Vrednosti krvnega tlaka, pridobljene z 24- urnim merjenjem krvnega tlaka, bolje kot ambulantne meritve napovedujejo srčno-žilne dogodke in srčno-žilno umrljivost, nočne meritve krvnega tlaka pa najbolje napovedujejo končne izide, kot so srčno-žilna obolevnost in umrljivost. Pri bolnikih z odporno hipertenzijo in starejših, še nezdravljenih bolnikih samo s sistolično hipertenzijo je napovedni pomen 24-urnega merjenja krvnega tlaka v primerjavi z ambulantnimi meritvami krvnega tlaka še posebej pomemben, saj se v teh skupinah bolnikov ambulantne meritve krvnega tlaka niso izkazale kot napovedni dejavnik srčno-žilnih dogodkov in umrljivosti.
 

Ali za dokaz uporabnosti 24 urnega merjenja krvnega tlaka obstajajo klinične raziskave ?


Accetto R, Salobir B, Brguljan Hitij J, et al. Slovenske smernice za obravnavo hipertenzije 2013. Zdrav Vestn 2014; 83: 727-58.
Pickering T. Recommendations for the use of home (self) and ambulatory blood pressure monitoring. Am J Hypertens 1996;9:1-11.
O'Brien E, Atkins N, Staessen J. Factors influencing validation of ambulatory blood pressure measuring devices. J Hypertens 1995;13:1235-40.
Staessen JA, O'Brien ET, Atkins N, Amery AK. Short report: ambulatory blood pressure in normotensive compared with hypertensive subjects. The Ad-Hoc Working Group. J Hypertens 1993;11:1289-97.
Lurbe E, Redon J, Liao Y, Tacons J, Cooper RS, Alvarez V. Ambulatory blood pressure monitoring in normotensive children. J Hypertens 1994;12:1417-23.
Verdecchia P, Porcellati C, Schillaci G, et al. Ambulatory blood pressure: an independent predictor of prognosis in essential hypertension. Hypertension 1994;24:793-801.
Fagard R, Staessen JA, Thijs L. The relationships between left ventricular mass and daytime and night-time blood pressures: a meta-analysis of comparative studies. J Hypertens 1995;13:823-9.
Zachariah PK, Sheps SG, Ilstrup DM, et al. Blood pressure load - a better determinant of hypertension. Mayo Clin Proc 1988;63:1085-91.
Appel LJ, Stason WB. Ambulatory blood pressure monitoring and blood pressure self-measurement in the diagnosis and management of hypertension. Ann Intern Med 1993;118:867-82.
Whelton PK, Carey RM, Aronow WS, et al.  Guideline for the Prevention, Detection, Evaluation, and Management of High Blood Pressure in Adults: Executive Summary: A Report of the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Clinical Practice Guidelines. J Am Coll Cardiol 2017 Nov 7. pii: S0735-1097(17)41518-X. doi: 10.1016/j.jacc.2017.11.005.  


 


Kontaktni obrazec (Preko elektronskih medijev svetovanja ne opravljamo !)

Ambulanta

Šmartinska cesta 72 (ATRIUM)
1000 Ljubljana
tel: 059 958 842 (tel. tajnica)
fax: 059 988 100
GSM 040 653 682 (pon.-petek 15h-18h)
e-mail: nasveti.svigelj@siol.net
e-pošta (naročanje): rezervacija.pregled@siol.com